Sutor

Sutor iz zgornjega dela Vipavske doline je posestvo z dolgo tradicijo vinogradništva in vinarstva. V tem delu Slovenije so ekstremne lege in vreme, takšna so tudi naša vina, tudi zato, ker se trudimo biti pri svojem delovanju na posestvu izjemno dosledni, natančni in predani ter na ta način uresničevati svoje poslanstvo. Vsa vina so si torej podobna in hkrati različna, predvsem pa dolgoživa.

Pri Lavrenčičevih v Podragi vsa vina pridelujejo z namenom daljšega zorenja v steklenici, zato je za njihovo vinsko klet oziroma stil vina, ki ga pridelujejo, starost trt izjemno pomembna. Temelje vinske kleti Sutor v zgornji Vipavski dolini je leta 1933 postavil Anton Lavrenčič mlajši, ko je kupil kmetijo v Podragi. Njegov vnuk Mitja Lavrenčič, ki tam gospodari danes, pravi, da se babica seveda ni ukvarjala samo z vinom, saj so bile takrat vse kmetije samooskrbne.
Leta 1991 je Mitja Lavrenčič skupaj z očetom Edvardom in bratom Primožem, ki ima danes svojo vinsko klet Burja, mešano kmetijo prekvalificiral v vinogradniško. Vsi trije so zgodbo pisali skupaj do leta 2008, ko je šel Primož na svoje – predvsem zaradi prostorske stiske.

Danes Lavrenčič z družino obdeluje 5,5 hektarja vinogradov, ki pa niso vsi polno rodni. Ko bodo novi vinogradi pripravljeni, bodo namesto 15 tisoč steklenic, kolikor jih zdaj v povprečju dajo na trg v enem letu, proizvodnjo povečali na več kot 20 tisoč steklenic.
Ker so Sutorjeva vina pridelana z namenom daljšega zorenja oziroma staranja v steklenici, je vinifikacija seveda temu prilagojena.

Vsa vina so spontano fermentirana. Od 10 do 15 odstotkov grozdja potrgajo prej, v tako imenovani predtrgatvi, za izdelavo vrelnega nastavka. Grozdje samo razporedimo in takoj se začne vrenje. Preostalo grozdje takoj stisnemo in mošt ohladimo, po dveh dneh oboje združimo v velike sode iz slavonskega hrasta, pri sorti beli primus pa v sode, da začne mošt spontano vreti. Vino pusti v sodih eno leto, vmes zelo pogosto primeša kvasovke (batonnage). Nato vino nalijejo v cisterno in pustijo, da se usede. Ne dodajajo nobenih čistil, polnijo se brez filtracije. Nato vino pustijo kar nekaj časa v steklenici, preden gre na trg. Tako vino je pripravljeno na dolgoletno zorenje pri potrošnikih doma.

Čeprav Lavrenčičevi vino pridelujejo z minimalnimi posegi v vinogradu in tudi v kleti, nimajo ekološkega certifikata. Ves čas razmišljaj o tem. Vedo, da bi certifikat lahko pridobili z minimalnimi spremembami, saj že spoštujejo vse zakonitosti ekološke pridelave in še več, a se zavedajo, da so res majhni in tudi njihova proizvodnja.