Pregled regij

PODRAVSKA REGIJA

slovenia wine region map bewinesPodravje, ki na vzhodu meji na Hrvaško in Madžarsko, je največja slovenska vinska regija, ki obsega približno 9.650 ha in je znana po penečih se vinih in vrhunskih desertnih vinih. Vina s tega območja sodijo med najuglednejša slovenska vina, saj je vino na tem območju poznano že v prazgodovini. Skoraj 97 % tukaj pridelanega vina je belega vina. Uradno dve veliki območji, ki sta razdeljeni na 7 manjših okrožij.

Prekmurje

Prekmurski vinorodni okoliš ima precej madžarskega vpliva. Je drugi najmanjši slovenski vinorodni okoliš.

Prekmurje ponuja večinoma lahkotne bele mešanice. Običajno se zaužijejo lokalno in mešajo z mineralno vodo. Valjaški rizling, rizling, chardonnay sauvignon blanc, modri pinot in modra frankinja so najpogostejše grozdje v tej regiji.

Štajerska

Štajerska Slovenija je del vinorodnega okoliša Podravje, s svojimi vini odraža germanski vpliv, pod katerega je ta dežela pogosto spadala. Tako boste pri nas našli rizling pod imenoma Laški rizling in Renski rizling ter Traminec (Gewürztraminer), Sauvignon in Šipon (Furmint), ki je naš osebni favorit. Bodite pozorni tudi na Ranino, ki se proizvaja le na tem območju.

POSAVSKA REGIJA

S približno 4.400 hektarji obdelovalnih vinogradniških površin in letno pridelavo okoli 10 milijonov litrov je to najmanjše vinorodno območje v Sloveniji. Na Dolenjskem je doma cviček; sveže, rahlo in rahlo kiselkasto rdeče vino. Cviček ima več kot 200-letno zgodovino in je vino, ki ga izbira večina dolenjskih gospodinjstev.

Dolenjska

Geografsko uporabljen izraz »Dolenjska« velja za večji del posavskega pridelovalne površine. Dom na Dolenjskem Belem, za katerega verjamejo, da ima zdravilne lastnosti in ga predlaga za lajšanje kroničnega revmatizma ter za zaustavitev nastajanja ledvičnih kamnov. Tu je tudi dom cvička, svežega, trpkega, osvežujočega vina, ki se vije po žilah skoraj vseh domačinov, ki živijo na tem območju. Od leta 2001 je cviček zakonsko zaščiten kot proizvod »tradicionalnega poimenovanja« v Sloveniji in EU.

Bela Krajina

V zadnjih nekaj desetletjih so bela vina prevzela območje, kjer so pretežno pridelovali rdeče grozdje. Podnebno mešano območje doživlja sredozemske in panonske vplive. Vetrovi prinašajo topel in vlažen zrak z Jadrana. Pomlad pride zgodaj, poletje je zelo vroče, zima pa prinaša veliko snega in mraza.

PRIMORSKA REGIJA

Po površini nekoliko manjše z 8.081 ha, vendar pridelano do 30 % več vina kot Podravje, je Primorje najbolj razvita izmed treh slovenskih vinorodnih dežel z letno proizvodnjo več kot 25 milijonov litrov. Na tem območju je zelo močan italijanski vpliv; v jeziku, hrani, kulturi, arhitekturi in vinogradništvu.

Goriška brda

Goriška Brda, slovenska »Toskana«, imajo med vsemi slovenskimi vinorodnimi območji največji hektarski pridelek medalj in priznanj. Brda, ki mejijo na Italijo, preprosto pomenijo hribi; kar zaradi nagnjenosti k eroziji pomeni, da je večina vinogradov terasastih. Čeprav ni v neposrednem stiku z obalo, je podnebje sredozemsko, z večjo količino padavin in zmerno vročimi poletji.

Vipavska dolina

Vipavska dolina se v dolžini 24 km razprostira od Nanosa na vzhodu do Nove Gorice na zahodu. Najbolj opazna značilnost regije je burja, ki piha z Nanosa s hitrostjo nad 200 km/h. Njena edinstvena lega botruje petim mikroregijam in prav toliko značilnim vinom. Iz grozdja sort zelen in pinela pridelajo hrustljavo belo vino, za katerega je to območje specializirano.

Slovenska Istra

Na tem območju prevladujejo rdeča vina, najbolj razširjena grozdja sta refošk in malvazija. Vlažno obmorsko podnebje za nekatere spodbuja potrebo po sajenju trave med vrstami, da se zmanjša pridelek, upočasni stopnja zorenja, da se povečajo arome in okusi. Cabernet sauvignon, pridelan v dobrih letih na območju Kopra, je nedvomno najboljši v Sloveniji.

Kras

Teran je najbolj značilno vino te pokrajine. Kraško podnebje z mrzlimi vetrovnimi zimami, pogostimi dolgotrajnimi sušami in žgočimi poletji najbolje opišemo kot ostro.