Jakončič

Leta 1847 sta Mihael in Carolina Jakončič znova rodila svojo klet. V Kozani so zasadili svoj prvi strnjeni vinograd in s tem, zavestno ali ne, ubrali pot svoji kleti. Sortiment izdelkov so želeli razširiti, saj so menili, da vinarstvo Goriških brd postaja dobičkonosna dejavnost. Zgrajene so bile nove ceste in železnice, odpirali so se novi trgi. Takrat nihče ni slutil, da bo vinograde napadla filoksera. Sledile so vojne, ki so družino pahnile v težke življenjske razmere.

Monotono brnenje traktorja nekje v vinogradu je edini dokaz, da lahko sodobna tehnologija vstopi v svet tradicionalnega ročnega dela, običajev in znanja, ki se prenaša iz roda v rod. Izkušnje iz preteklih dni usmerjajo nestrpnost mladih in na naši vinogradniški kmetiji smo zelo ponosni, da otroci in starši skupaj skrbijo za vinograde, vinarstvo in trženje.

Modrost vinarstva je spremljati potencial vsakega posameznega letnika in sorte, hkrati pa letniku pustiti, da razvije svoje lastnosti – to je najzahtevnejše. V tem trenutku manjkajo knjige in statistike, največ pa štejejo izkušnje, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Medgeneracijsko prenašanje znanja ni vedno brez iskric, zato se rojevajo nove ideje. Za nekatere od njih kasneje ugotoviš, da imajo 100 let stare korenine.